Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.
Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Z vidika realpolitike obstajata le dve možnosti za prihodnost, če Zahod ne želi Rusije popolnoma prepustiti Kitajski, ki je od 24. februarja naprej edini resni tekmec za ureditev novega svetovnega reda. Putinu lahko dovolimo, da se pred notranjim javnim mnenjem iz konflikta izvleče kot navidezni zmagovalec ali pa, da država ne bi padla v kitajske roke, ciljamo na njen popoln razpad. Tako kot se je zgodilo z Jugoslavijo. Toda to bi pomenilo odprtje zelo nestabilnega in težko predvidljivega scenarija. Tudi za najboljše analitike.
Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Mirna diplomatska rešitev ukrajinskega problema bi rešila tudi ugled ZDA in samega Bidna. Njegovo retorično pretiravanje v zadnjih tednih je bilo v resnici komuniciranje s Pekingom, ki mu je Biden sporočal, da bi preveliki apetiti po Taivanu, torej po nadzoru najpomembnejših morskih poti na svetu, pripeljali do odločne ameriške reakcije.
Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Mirna diplomatska rešitev ukrajinskega problema bi rešila tudi ugled ZDA in samega Bidna. Njegovo retorično pretiravanje v zadnjih tednih je bilo v resnici komuniciranje s Pekingom, ki mu je Biden sporočal, da bi preveliki apetiti po Taivanu, torej po nadzoru najpomembnejših morskih poti na svetu, pripeljali do odločne ameriške reakcije.
Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju.
Kdor se ukvarja z vprašanjem migracij, ve, da je to zelo kompleksno vprašanje. Imamo vojne, politične, ekonomske, podnebne in še kakšne vrste migrantov. Vse bolj smo priča tudi umetno povzročenim migracijam, ker je nekomu v interesu, da destabilizira določeno regijo. Reka beguncev pri nekom vzbudi sočutje, pri drugih sovraštvo. Pri migracijah gre tako za izjemno kompleksna, politično občutljiva, celo ideološka vprašanja. O tem smo v oddaji Pogovor o govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem in mag. p. Brankom Cestnikom. Vabljeni k poslušanju.
Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.
Geopolitični analitik dr. Laris Gaiser je za naš radio komentiral sklepe vrha EU-Zahodni Balkan. Poudaril je, da je Evropska unija regiji dala jasno sporočilo. To je, da v kratkem evropske perspektive za države v tej regiji ni.
Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela.
Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Imperij ZDA bo trajal še desetletja, Evropa pa mora znotraj danega okvira poskušati zase pridobiti čim večji manevrski prostor tudi zato, ker če bi se svet - kot ga poznamo danes – porušil, je skoraj nemogoče, da bi Evropska unija, kot jo zgrajena danes, preživela.
Komentar je pripravil Predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.
Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Konferenca o prihodnosti Evropske unije je enkratna priložnost za vse nas, da sistematično in strukturirano pripravimo mnenje o zgoraj omenjenih temah, jih podkrepimo z dejstvi, o njih razpravljamo ter jih na ta način predstavimo evropskim političnim odločevalcem. Pri tem ostajamo realni glede dometa tovrstnih mnenj, vendar je prav, da v razpravi sodelujemo, prispevamo po najboljših močeh in na ta način soustvarjamo našo skupno prihodnost. Še posebej bo to pomembno v naslednjih mesecih in letih, saj pregreta nacionalna ozračja znotraj več evropskih držav ne predstavljajo več garancije, da je Evropska unija samoumevna in trajna.
Komentar je pripravil predsednik slovenskega panevropskega gibanja, dr. Laris Gaiser.
Mož, ki ga je težko ujeti. Je človek, ki se pogosto sprehaja po svetu, pravi sam. Prihaja iz Ptuja, je geopolitični ekonomist, svetovalec, manager, predavatelj in kolumnist. Prisoten doma in na tujem. Dr. Laris Gaiser. Kalil se je kot svetovalec v italijanski vladi in tam začel svojo kariero v mednarodnih vodah. Vrednote v politiki, diplomatski jezik in načini uveljavljanja interesov, so zelo okvirna izhodišča pogovora z njim, med vrsticami pa boste lahko razbrali še marsikaj o geopolitiki.
Oddajo Pogovor o smo tudi tokrat v celoti posvetili novemu koronavirusu. Razdelili smo jo v tri dele. V prvem smo gostili državno sekretarko Jelko Godec, ki je v kabinetu predsednika vlade zadolžena za področje zdravstva, v drugem je bil z nami zdravnik Blaž Mrevlje, v tretjem geopolitični analitik dr. Laris Gaiser. Vsak od njih nam je razgrnil svoj pogled na razmere, s katerimi se soočamo tako v Sloveniji kot tudi zunaj njenih meja.
Andrej Majcen je poletne počitnice preživljal pri babici Julki in dedku Lojzu, ki je bil vlakovodja. Občudoval je dedka in si želel, da bi tudi sam lahko potoval in videl svet.
Smo v prazničnem tednu, v času tradicionalnih prvomajskih praznikov. Jutri bo spet večina naših medijev polnih novic o delu, delavcih in delavskih pravicah, in še posebej, ko bodo objavljali povzetke nagovorov najrazličnejših politikov, ki tistega pravega fizičnega dela od blizu nikoli še videli niso in bodo, po utečeni navadi, peli slavo revolucionarnim vrednotam, se bomo mnogi, ki smo že malo bolj v zrelih letih le hudomušno nasmehnili.
Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Podjetje Murales prihaja iz Ljutomera in se že trideset let uveljavlja na trgu z izdelki iz večinoma masivnega lesa ter trajnostne izdelave. Na enem od domačih sejmov smo se o njihovi proizvodnji, razvojni naravnanosti in trgu lesne pridelave, pogovarjali z Nives Miško.
Tokrat prisluhnite pogovoru ob obletnici vstopa Slovenije v EU.